Radenci 2014 - po nas je padala radenska Light

V Radencih sem letos tekel drugič - to pomeni čisto premalo krat. Do takšnih množičnih prireditev imam klasični love-hate odnos: po eni strani mi gre na živce gužva, po drugi strani je ta gužva zelo fajn. Predvsem zato, ker je tek že itak samotarska dejavnost in samo na takšnih organiziranih prireditvah tekači prilezejo iz svojih krtovih lukenj. Še bolj zato, ker me množica na nek način prisili, da grem do meje in malo preko nje. 

Tudi letos je bilo tako. Vreme: idealno, na štartu 12 C, rahel dežek, kaj lepšega si tekač lahko želi?

Pred štartom sem kolebal: dolga oprema, kratka oprema? Okoli 16krat sem si premislil, na koncu je zmagala dolga oprema. Zeblo pa me ne bo.

Začel sem z rezervo, blizu repa kolone in na polovici - desetki sem ugotovil, da bi lahko šlo precej hitreje. Zato sem dal v drugo. Vmes sem se zaklepetal še z znancem (ko nekajkrat vidiš iste face na vseh tekih, si znanec s skoraj vsemi). Prvič sem imel s sabo 2 gela, prvega sem vzel na 8, drugega na 15 km. Pomagalo.

Vsi stari žulji so bili lepo pridno tiho do konca.

Ko sem na cilju 21-ke pogledal čas, pa presenečenje - lanski čas sem popravil za 11 minut.

Kaj bi lahko bil razlog za takšno izboljšavo, sem tuhtal in skoraj naredil znanstveno raziskavo na to temo.

Prvi faktor je bil vsekakor temperatura in vreme.

Drugi faktor pripisujem spremenjeni prehrani: mesa sicer ne jem že kakšne 2-3 leta. Malo po novem letu z jedilnika umaknil  še preostalo živalsko prehrano (mleko, jajca,...) in se počutim še 'lažje'.

Tretji faktor so intervalni treningi, ki sem jih tudi pričel pred dvema mesecema. 

Četrti faktor je basanje s škrobno prehrano nekaj dni pred tekom.

Peti faktor so energijski geli.

Težko bi rekel, da je boljši rezultat odvisen samo od enega dejavnika, ampak od kombinacije teh petih.

Lahko pa, da sem imel samo dober dan. Ali pa me je gnala kakšna notranja ihta. Saj ni pomemben čas (pravimo mi, polži), ampak to, da sebe brcneš v rit takrat, ko misliš, da več ne gre hitreje. Takrat mi najbolj pomaga misel: "Bom že na cilju jamral, sedaj še ni čas."

Karkoli je bilo, sem hvaležen za ponovno doživetje Radencev.

Ampak - vseeno mi manjka še okoli 5 minut do našega predsednika g. Pahorja :)

Drugo leto !