petek, 20. oktober 2017

Zadnje kopanje v hočki gramoznici zaradi Magne?

Zadnje kopanje v gramoznici v Hočah zaradi Magne? 

Do sedaj nisem komentiral ničesar v zvezi z gradnjo Magne v Hočah.
Ker pa nikjer nisem zasledil, da bi kdorkoli omenjal, kaj se bo zgodilo z bližnjimi ribniki (gramoznicami), bom zapisal par besed. Nisem strokovnjak, niti naravovarstvenik po izobrazbi. Sem samo občasni ilegalni uporabnik gramoznice.

Blizu lokacije Magne v Hočah se nahajata dve gramoznici. Manjša (450x350m) je zelo blizu - cca 150 metrov od nastajajoče tovarne.

Manjša gramoznica

Druga gramoznica (katero prečka avtocesta) je dlje, cca 500m. 
Kljub prepovedim se v teh jezerih ljudje kopajo. Tudi jaz. Tudi moji otroci. Običajno sem naštel vsaj 20 kopalcev, nekaj SUP-arjev. Zakaj? Ker je scena podobna kot na Pagu, samo v pomanjšanem merilu. Kamenje in voda, z malo rastja.
Nazadnje sem v manjši gramoznici plaval v začetku septembra (2017), kakšen mesec pred začetkom gradnje bližnje tovarne. 
Pred kratkim sem v gramoznico pripeljal prijatelje iz Gorenjske, ki so po večdnevnem gorskem kolesarjenju čez Pohorje bili navdušeni, da so se lahko ohladili v jezeru.


Med plavanjem sem se spraševal, kako bo tovarna - lakirnica Magna vplivala na gramoznico. Gramoznica je bila izkopana pred leti in sedaj jo že 'narava jemlje nazaj'. To pomeni, da se iz gole gramoznice spreminja v pravo jezero. Brežine zaraščajo mlada drevesa, grmičevje in trave, tudi voda je živa: v njej živijo ribe in drugi vodni organizmi. Ob jezeru živijo ptiči, opazil sem race in celo rečne galebe.
Na kratko, vzpostavil se je celoten ekosistem. 
Manjša gramoznica tudi ni tako hrupna, kot večja, nad katero poteka avtocesta (o tem gradbenem kiksu - okrnitvi jezera raje ne bi).
Ilegalnost kopanja daje gramoznici poseben čar - ker ni veliko ljudi, lahko tukaj najdeš svoj mir.
Vendar, kakšna škoda, da tega prostora in naravne danosti ne znamo izkoristiti.

Satelitska slika obeh gramoznic

Večja gramoznico upravlja kraparsko društvo. Pohvalno je, da se vsaj nekaj dogaja. Vendar dvomim, da kraparske aktivnosti pozitivno vplivajo na jezero. Kolikor poznam ta način ribolova, ribiči v vodo zmečejo velike količine hrane za krape, ki nato razpada in lahko povzroča prekomerno rast mikroorganizmov. Če jezero uporabljajo ribiči, to pomeni, da je drugi ne morejo - nihče ne želi tvegati jeznih pogledov ribičev, ko nekdo moti njihove aktivnosti.

Letos je bil v gramoznici tudi glasbeni festival, kar je tudi pohvalno, vendar: je kratkotrajne narave in zvočno obremenjuje okolje.

Mislim, da poleg teh občasnih rešitev potrebujemo tudi bolj stalno, trajno rešitev.

Predlogi:

1. Ureditev športno-rekreacijskega centra, primernega za vse ljudi, ob manjši gramoznici

Nujno:
- ureditev lesene plaže in pomolov na vzhodnem in jugozahodnem delu obale (podobno kot je na Blejskem jezeru)
- ureditev sprehajalno-tekašne poti okoli gramoznice, s klopcami za počitek, telovadnimi orodji in pitniki.

Opcijsko:
- wakeboarding ali kaj podobnega, zgled - Dooplek wake park

2. Ureditev manjšega PZA-ja v bližini (Postajališče Za Avtodome)

Slovenija je tranzitna država za turiste, ki potujejo na Hrvaško. Zakaj jih ne bi ustavili po celodnevni vožnji iz severa Nemčije ali Poljske, da se odpočijejo, morda prespijo, osvežijo v jezeru in nato nadaljujejo pot? Na avtocesti Šentilj-Podlehnik, ki je glavna pot severnih turistov, ni nobenega PZAja. Obstajajo sicer avtocestna postajališča ob bencinskih črpalkah, vendar so le-ta za avtodomarje zadnja rešitev za počitek.

Ideja ureditve manjše gramoznice

Ti predlogi se mi vrtijo v mislih že nekaj let (verjetno nisem edini). Vendar - sprašujem se, če so sedaj, ko v bližinin nastaja tovarna, sploh smiselni? Ali smo z gradnjo Magne v neposredni bližini tudi uničili naravne danosti teh jezerc? Ne vem. Čas bo povedal, ampak nimam najboljšega občutka.

Vem tudi, da je veliko birokratskih ovir za uresničitev teh predlogov. Vendar - vizija in ideje so nujne, da stvar prestavimo z mrtve točke.








  








1 komentar: