Današnji zapis ni o teku, je pa o temi, ki se mi včasih mota po glavi, medtem ko tečem. Kako otroku razložiti delovanje Države in Oblasti? Preprosto tako, da jo v družini 'simuliramo' oz. preigravamo doma.
Nekdo je rekel, da je veliko število zakonov znak slabo delujoče države.
Včasih imam občutek, da živim v takšni državi. Za vsak pasji kakec obstaja zakon, uredba, odlok (ne samo figurativno, tudi resnično, tukaj.) Očitno ljudje, ki skrbijo za dobrobit Države želijo, da preden karkoli storim, preverim, če sploh smem to storiti.
Do neke mere je to dobro in zdravo. Vsaj večina ljudi nas je takšnih, da radi sprejmemo določeno stopnjo nadzora in represije, če to pomeni, da se nam ni treba ukvarjati s problemi, ki bi jih prinesla anarhistična ureditev. Npr. meni bi bilo rahlo odveč živeti v anarhistični državi, če bi moral z dvocevko vsak dan stražiti svoje skladišče hrane pred ljudmi, ki raje vzamejo kot sami ustvarijo.
Sicer nas večina benti in se pritožuje nad represijo, vendar je to tudi vse, kar naredimo. Ne gremo na ulice, ker še vedno ni bolečina dovolj velika. Bolečina ali neugodje, ki jo povzroča represija.
Z vsako Oblastjo je tako: v večini primerov se sčasoma izpridi. Predvsem zaredi tega, ker naši zastopniki v državnih organih pozabijo, da morajo delati v dobro večine (večinoma). Sicer obstajajo izjeme, kjer upoštevanje večine ni dobro (npr. marginalna družbena vprašanja).
Zakonodajna veja oblasti
V splošnem verjamem, da imamo dobre zakone, čeprav jih je veliko, so nepregledni, si občasno nasprotujejo ali so nedorečeni.
Kakorkoli. Trdim, da so v večini dobri. Zakonodajna veja oblasti torej vsaj približno dobro opravlja svoje delo. Kako izboljšati to vejo oblasti? Tudi k temu vprašanju se vrnem malo kasneje.
Izvršna veja oblasti
![]()
Izvršna veja oblasti je tista, ki skrbi, da upoštevamo zakone. Zlepa ali zgrda. Vsi po vrsti, brez izjem. Policisti lovijo pešce, ki prečkajo cesto nekaj metrov od zebre, posredujejo v medsoseskih verbalnih sporih, nosijo kupe dokumentacije, računalnike in usb ključke iz podjetij. Moje osebne izkušnje z njimi so brez izjeme dobre.
Sodna veja oblasti
Sodno vejo zastopajo ljudje,
ki se trudijo razumeti, kaj bi naj zakoni pravzaprav pomenili. Jih interpretirajo in preverjajo, ali so dokazi, ki jih zbere izvršna veja oblasti, dovolj za obsodbo.
Zakaj ta veja slabo deluje? Po moji kmečki logiki: ker je enostavno prezahtevno se vsebinsko poglobiti v vsak primer, tožbo, pritožbo. Odločanje o pravilnosti postopkov je bistveno lažje in hitrejše. Zadev je veliko in pripad se veča. Ljudje se enostavno ne znamo več dogovoriti. Vlada nam Ego, ki mora imeti na vsak način prav. Če bi se znali sami dogovoriti o medsebojnih 'mejah' in 'žalitvah', bi število zadev na sodiščih bistveno zmanjšali.
Do tu nič novega. Malo daljši uvodnik pač. Tipično gostilniško jokanje in jadikovanje v smislu "Vsega so krivi tisti tam zgoraj!"
Kaj lahko vsak posameznik naredi, da bo naša skupnost, država, boljša?
Kaj le?
Trenira mini državo v svoji družini vendar!
Skoraj tako, kot v tistem vicu :)
Pri treh otrocih, ki konstantno nekaj zahtevajo in se pritožujejo (sindikati!), je nujno vzpostaviti vse tri veje oblasti in vse tri morajo delovati, če želim, da družina funkcionira.
Zakonodajna veja oblasti v družini
Kdo je zakonodajna veja oblasti v naši družini?
Midva z ženo seveda. Ne babice, ne tašče, ne sosedi in 'pametni' znanci. Midva postaviva pravila. Otroci lahko sicer predlagajo pravila in verjemite, z veseljem jih. Včasih jih celo upoštevava.
V šoli so to učitelji. Ne midva. Nihče drug. To je druga država, kjer z ženo nimava pristojnosti.
Pri babici je to babica. Tudi tukaj nimava kaj veliko pristojnosti. Lahko sicer omejiva obisk te 'tuje države', vendar svojih pravil ne moreva vsiljevati drugim.
Ko so bili otroci še čisto majhni, smo napisali množico pravil na list (mislim, da jih je bilo preko 20). List smo obesili na hladilnik. Ker še niso znali brati, smo poleg vsakega pravila narisali sličico.
Na primer: ko kakamo, potegnemo vodo. Ali: igrače pospravimo vsak večer. Ali: žab in mravelj ne pobijamo.
Sličice so pomagale, da so si pravila zapomnili. Zadeva je približno delovala. Vsekakor bolje, kot brez jasno napisanih in objavljenih pravil.
Nato se je ta list nekam izgubil. Nekaj časa je bilo v redu, ker so otroci pravila deloma ponotranjili.
Čez čas so začeli pozabljati. Odločili smo se, da ponovno napišemo pravila in jih obesimo na hladilnik.
Nekaj dni smo tuhtali, premlevali, zapisovali... Nastalo je več različic hišnih pravil.
Na koncu smo skrčili vsa domača pravila na samo 2 pravili, ki zaobjameta vse.
To sta:
Tako smo 'porihtali' zakonodajno vejo oblasti v naši družini.
Karkoli gre narobe, pokrijemo s tema dvema zakonoma. Npr. najstarejši sin udari najmlajšo hčerko. Katero pravilo je kršil? Prvo.
Ali: Srednji sin v neskončnost ugovarja. Katero pravilo je kršil? Prvo, ker je nespoštljivo do staršev.
Ali: hčerka noče spat ob uri. Katero pravilo krši? Prvo seveda, ker je to nespoštljivo do naju z ženo, ki zvečer potrebujeva čas zase. Če ne bova imela časa za naju, potem nič ne bo funkcioniralo.
Vse pripetije z igračami, packanje pri obrokih, ... spada pod 2. pravilo.
Naš zakonik je tako sedaj enostaven in razumljiv 6 letnici, 8 letniku in 12 letniku.
To je tudi moj predlog zakonodajni veji oblasti v naši državi: POENOSTAVITE! ODSTRANITE REDUNDANCO, KRIŽANJA in NESKLADJA v zakonih. Če deluje v družini, bi delovalo v državi.
Izvršna veja blasti v družini
Kdo je izvršna veja oblasti v družini? Midva z ženo, seveda.
Sama pravila niso kaj dosti pomagala. Z ženo sva potrebovala veliko časa in konstantnega opominjanja, da so jih osvojili.
Če ne bi stala za pravili in jih sama živela, jih tudi otroci ne bi.
Kaj to pomeni:
Glede prvega pravila: mož mora ženi (in obratno) konstanto izražati spoštovanje.
Tako otroci ponotranjijo še izvajanje pravil v praksi.
Primer: pri kosilu pojemo vse ali vsaj večino (2 od 3 jedi). Če kdo ne poje, krši 1 in 2 zakon hkrati (nespoštovanje do kuharja/ice in grdo ravnanje s hrano). Zaradi tega sedi pri mizi, dokler ne uvidi, da mora hrano pojesti, tudi če mu trenutno ni dobra in jo poje.
Lahko tudi gre od mize, vendar dobi isto hrano na krožnik za naslednji obrok.
Seveda je izvajanje tega dogovora nemogoče brez vztrajanja mene in žene.
Najstarejši sin je nekoč štrajkal 24 ur, preden je pojedel hrano. Od takrat več ni težav zaradi izbirčnosti.
Srednji sin je prejšnji teden vzrajal od kosila do 22:00. Nato je pojedel hrano. Od takrat naprej rešimo težave s prehranjevanjem takoj.
Hčerka je bolj zvita in raje poje takoj, kot bi se bodla s trmastimi starši.
Včasih nič ne deluje in otroci vztrajajo pri kršenju pravil, ne glede na vse. Priznam, da mi takrat 'film pokne' in se naredim zelo zelo hudega. Takrat vidijo, da mislim resno. Sicer so takšni trenutki redki, ampak toliko bolj pomembni. Vidijo, da so prišli do zadnje meje. Brez tega enostavno ne gre. Teoretiki in tisti brez otrok, prosim brez komentarja.
To je tudi moj predlog izvršni veji oblasti: VZTRAJATI pri izvrševanju zakonov, BREZ IZJEM. Najprej bo težje, čez določeno časovno obdobje pa bistveno lažje. Zato bi lahko npr. za obdobje 5 let dodatno zaposlili 2x količino kriminalistov in policistov, inšpektorjev in detektivov. Ko bi ljudje videli, da ni heca in prenehali z vsakdanjimi lumparijami, bi lahko čez nekaj let bistveno zmanjšali število zaposlenih v izvršni veji oblasti.
Sodna veja oblasti v družini
Sojenja so pri nas na sporedu dnevno, takoj po tem, ko otroci kakšno ušpičijo in zberemo dokaze. Največkrat so ti dokazi verbalne narave (npr. toženje) ali pa materialni (npr. razbitine).
Kakšne kazni dobijo? Takšne, ki so povezane s prekrškom.
Npr. Pretirana uporaba elektronskih naprav (preko dogovorjenega časa) povzroči skrajšanje časa, v katerem jih lahko uporabljajo.
Ali: grdo govorjenje ali fizično nasilje: povzroči, da se mora otrok TAKOJ opravičiti in objeti. Čeprav je težko, ker sta v tistem trenutku na bojni nogi. Tako se učijo hitrega odpuščanja.
V primeru fizičnega nasilja: le tega ne toleriramo in je kaznovano z odvzemom najljubših stvari (npr. prepoved obiska treninga 1x na teden).Plus dodatno hišno opravilo.
Ali: pri starejših smo uvedli denarne kazni: 1 € za prekršek, ki se ponavlja in izvedba dodatnega hišnega opravila (izven rednega programa).
Pritožbe so možne in jih sprejmeva, vendar le, če so upravičene (tudi midva kdaj narobe razsodiva, ker sva v jezi ali ne poznava vseh dejstev).
V tem primeru sledi opravičilo otroku.
Poleg tega smo uvedli sistem nagrad: na primer: za vsako oceno 4 ali 5 lahko uporabljajo elektronske naprave 30 min/dan.
Izjeme: pri nepomebnih sporih med otroci z ženo ne posredujeva in raje greva travo kositi ali drevje obrezovati. Tako bistveno skrajšava število 'zadev'.
Če apliciramo na državo: kaznovanje kršenja zakonov bi moralo biti izvršeno čim prej po nastanku kršitve. Kazni morajo biti vnaprej znane.
Poleg kazni uvedemo tudi nagrade in VZPODBUDE za državljane: npr. nižji davki, če nekdo voluntira.
Zaključek
Kaj lahko potegnemo iz tega?
1. Pravila (zakone) poenostavimo, vežemo na moralne vrednote in obesimo na vidno mesto - najbolje blizu hrane. Kakšen supermarket ali trgovinski center bi bil idealna lokacija. Naj bodo ilustrirani, z animacijami po možnosti.
2. Nenehno čiščenje in poenostavljanje zakonov. Nekdo bi moral ves čas imeti pregled in uvid v zakone in jih krajšati kot ulomke.
Sicer imamo zelo kratko in učinkovito različico (staro nekaj tisoč let), vendar je očitno preabstraktna, da bi jo ljudje upoštevali. Zapovedi vendar, butelj.
3. Izvršna veja oblasti mora vztrajati pri kaznih do konca, intenzivno, preprečevati izmikanje sodbam, nenehnim pritožbam in gledanju skozi prste.
4. Sodna veja oblasti mora delovati hitro in nepomembne zadeve (medsosedski spori, meje, žalitve) prepustiti ljudem, da jih sami rešijo. Če jih ljudje sami ne zmorejo razrešiti npr. v roku 1 leta, bi jih morali pošteno oglobiti. Tako bi imeli čas ukvarjati se z resnimi zadevami in gospodarskim kriminalom.
In še najpomembneje: v katerikoli izmed teh vej oblasti zaposlimo samo osebe, ki jim sistem države funkcionira že v družini.
Morda pa bom čez 20 let spremenil mnenje in trdil, da je permisivna vzgoja boljša.
Ampak žal generalke ni, zato raje izberem asertivno-avtoritativno-ljubečo vzgojo kot popuščajoče-šlevasto.
Morda se sliši skrajno, vendar zaenkrat doma deluje. Pravim zaenkrat, dokler otroci ne pripravijo novega presenečenja.
Nekdo je rekel, da je veliko število zakonov znak slabo delujoče države.
Včasih imam občutek, da živim v takšni državi. Za vsak pasji kakec obstaja zakon, uredba, odlok (ne samo figurativno, tudi resnično, tukaj.) Očitno ljudje, ki skrbijo za dobrobit Države želijo, da preden karkoli storim, preverim, če sploh smem to storiti.
Sicer nas večina benti in se pritožuje nad represijo, vendar je to tudi vse, kar naredimo. Ne gremo na ulice, ker še vedno ni bolečina dovolj velika. Bolečina ali neugodje, ki jo povzroča represija.
Z vsako Oblastjo je tako: v večini primerov se sčasoma izpridi. Predvsem zaredi tega, ker naši zastopniki v državnih organih pozabijo, da morajo delati v dobro večine (večinoma). Sicer obstajajo izjeme, kjer upoštevanje večine ni dobro (npr. marginalna družbena vprašanja).
Zakonodajna veja oblasti
Kakorkoli. Trdim, da so v večini dobri. Zakonodajna veja oblasti torej vsaj približno dobro opravlja svoje delo. Kako izboljšati to vejo oblasti? Tudi k temu vprašanju se vrnem malo kasneje.
Izvršna veja oblasti
Sodna veja oblasti
Sodno vejo zastopajo ljudje, ki se trudijo razumeti, kaj bi naj zakoni pravzaprav pomenili. Jih interpretirajo in preverjajo, ali so dokazi, ki jih zbere izvršna veja oblasti, dovolj za obsodbo.
Zakaj ta veja slabo deluje? Po moji kmečki logiki: ker je enostavno prezahtevno se vsebinsko poglobiti v vsak primer, tožbo, pritožbo. Odločanje o pravilnosti postopkov je bistveno lažje in hitrejše. Zadev je veliko in pripad se veča. Ljudje se enostavno ne znamo več dogovoriti. Vlada nam Ego, ki mora imeti na vsak način prav. Če bi se znali sami dogovoriti o medsebojnih 'mejah' in 'žalitvah', bi število zadev na sodiščih bistveno zmanjšali.
Do tu nič novega. Malo daljši uvodnik pač. Tipično gostilniško jokanje in jadikovanje v smislu "Vsega so krivi tisti tam zgoraj!"
Kaj lahko vsak posameznik naredi, da bo naša skupnost, država, boljša?
Kaj le?
Trenira mini državo v svoji družini vendar!
Kako to počnemo mi doma?
Skoraj tako, kot v tistem vicu :)
Pri treh otrocih, ki konstantno nekaj zahtevajo in se pritožujejo (sindikati!), je nujno vzpostaviti vse tri veje oblasti in vse tri morajo delovati, če želim, da družina funkcionira.
Zakonodajna veja oblasti v družini
Kdo je zakonodajna veja oblasti v naši družini?
Midva z ženo seveda. Ne babice, ne tašče, ne sosedi in 'pametni' znanci. Midva postaviva pravila. Otroci lahko sicer predlagajo pravila in verjemite, z veseljem jih. Včasih jih celo upoštevava.
V šoli so to učitelji. Ne midva. Nihče drug. To je druga država, kjer z ženo nimava pristojnosti.
Pri babici je to babica. Tudi tukaj nimava kaj veliko pristojnosti. Lahko sicer omejiva obisk te 'tuje države', vendar svojih pravil ne moreva vsiljevati drugim.
Ko so bili otroci še čisto majhni, smo napisali množico pravil na list (mislim, da jih je bilo preko 20). List smo obesili na hladilnik. Ker še niso znali brati, smo poleg vsakega pravila narisali sličico.
Na primer: ko kakamo, potegnemo vodo. Ali: igrače pospravimo vsak večer. Ali: žab in mravelj ne pobijamo.
Sličice so pomagale, da so si pravila zapomnili. Zadeva je približno delovala. Vsekakor bolje, kot brez jasno napisanih in objavljenih pravil.
Nato se je ta list nekam izgubil. Nekaj časa je bilo v redu, ker so otroci pravila deloma ponotranjili.
Čez čas so začeli pozabljati. Odločili smo se, da ponovno napišemo pravila in jih obesimo na hladilnik.
Nekaj dni smo tuhtali, premlevali, zapisovali... Nastalo je več različic hišnih pravil.
Na koncu smo skrčili vsa domača pravila na samo 2 pravili, ki zaobjameta vse.
To sta:
1. Spoštujem ljudi
2. Lepo ravnam s stvarmi.
Tako smo 'porihtali' zakonodajno vejo oblasti v naši družini.
Karkoli gre narobe, pokrijemo s tema dvema zakonoma. Npr. najstarejši sin udari najmlajšo hčerko. Katero pravilo je kršil? Prvo.
Ali: Srednji sin v neskončnost ugovarja. Katero pravilo je kršil? Prvo, ker je nespoštljivo do staršev.
Ali: hčerka noče spat ob uri. Katero pravilo krši? Prvo seveda, ker je to nespoštljivo do naju z ženo, ki zvečer potrebujeva čas zase. Če ne bova imela časa za naju, potem nič ne bo funkcioniralo.
Vse pripetije z igračami, packanje pri obrokih, ... spada pod 2. pravilo.
Naš zakonik je tako sedaj enostaven in razumljiv 6 letnici, 8 letniku in 12 letniku.
To je tudi moj predlog zakonodajni veji oblasti v naši državi: POENOSTAVITE! ODSTRANITE REDUNDANCO, KRIŽANJA in NESKLADJA v zakonih. Če deluje v družini, bi delovalo v državi.
Izvršna veja blasti v družini
Kdo je izvršna veja oblasti v družini? Midva z ženo, seveda.
Sama pravila niso kaj dosti pomagala. Z ženo sva potrebovala veliko časa in konstantnega opominjanja, da so jih osvojili.
Če ne bi stala za pravili in jih sama živela, jih tudi otroci ne bi.
Kaj to pomeni:
Glede prvega pravila: mož mora ženi (in obratno) konstanto izražati spoštovanje.
Tako otroci ponotranjijo še izvajanje pravil v praksi.
Primer: pri kosilu pojemo vse ali vsaj večino (2 od 3 jedi). Če kdo ne poje, krši 1 in 2 zakon hkrati (nespoštovanje do kuharja/ice in grdo ravnanje s hrano). Zaradi tega sedi pri mizi, dokler ne uvidi, da mora hrano pojesti, tudi če mu trenutno ni dobra in jo poje.
Lahko tudi gre od mize, vendar dobi isto hrano na krožnik za naslednji obrok.
Seveda je izvajanje tega dogovora nemogoče brez vztrajanja mene in žene.
Najstarejši sin je nekoč štrajkal 24 ur, preden je pojedel hrano. Od takrat več ni težav zaradi izbirčnosti.
Srednji sin je prejšnji teden vzrajal od kosila do 22:00. Nato je pojedel hrano. Od takrat naprej rešimo težave s prehranjevanjem takoj.
Hčerka je bolj zvita in raje poje takoj, kot bi se bodla s trmastimi starši.
Včasih nič ne deluje in otroci vztrajajo pri kršenju pravil, ne glede na vse. Priznam, da mi takrat 'film pokne' in se naredim zelo zelo hudega. Takrat vidijo, da mislim resno. Sicer so takšni trenutki redki, ampak toliko bolj pomembni. Vidijo, da so prišli do zadnje meje. Brez tega enostavno ne gre. Teoretiki in tisti brez otrok, prosim brez komentarja.
To je tudi moj predlog izvršni veji oblasti: VZTRAJATI pri izvrševanju zakonov, BREZ IZJEM. Najprej bo težje, čez določeno časovno obdobje pa bistveno lažje. Zato bi lahko npr. za obdobje 5 let dodatno zaposlili 2x količino kriminalistov in policistov, inšpektorjev in detektivov. Ko bi ljudje videli, da ni heca in prenehali z vsakdanjimi lumparijami, bi lahko čez nekaj let bistveno zmanjšali število zaposlenih v izvršni veji oblasti.
Sodna veja oblasti v družini
Sojenja so pri nas na sporedu dnevno, takoj po tem, ko otroci kakšno ušpičijo in zberemo dokaze. Največkrat so ti dokazi verbalne narave (npr. toženje) ali pa materialni (npr. razbitine).
Kakšne kazni dobijo? Takšne, ki so povezane s prekrškom.
Npr. Pretirana uporaba elektronskih naprav (preko dogovorjenega časa) povzroči skrajšanje časa, v katerem jih lahko uporabljajo.
Ali: grdo govorjenje ali fizično nasilje: povzroči, da se mora otrok TAKOJ opravičiti in objeti. Čeprav je težko, ker sta v tistem trenutku na bojni nogi. Tako se učijo hitrega odpuščanja.
V primeru fizičnega nasilja: le tega ne toleriramo in je kaznovano z odvzemom najljubših stvari (npr. prepoved obiska treninga 1x na teden).Plus dodatno hišno opravilo.
Ali: pri starejših smo uvedli denarne kazni: 1 € za prekršek, ki se ponavlja in izvedba dodatnega hišnega opravila (izven rednega programa).
Pritožbe so možne in jih sprejmeva, vendar le, če so upravičene (tudi midva kdaj narobe razsodiva, ker sva v jezi ali ne poznava vseh dejstev).
V tem primeru sledi opravičilo otroku.
Poleg tega smo uvedli sistem nagrad: na primer: za vsako oceno 4 ali 5 lahko uporabljajo elektronske naprave 30 min/dan.
Izjeme: pri nepomebnih sporih med otroci z ženo ne posredujeva in raje greva travo kositi ali drevje obrezovati. Tako bistveno skrajšava število 'zadev'.
Če apliciramo na državo: kaznovanje kršenja zakonov bi moralo biti izvršeno čim prej po nastanku kršitve. Kazni morajo biti vnaprej znane.
Poleg kazni uvedemo tudi nagrade in VZPODBUDE za državljane: npr. nižji davki, če nekdo voluntira.
Zaključek
Kaj lahko potegnemo iz tega?
1. Pravila (zakone) poenostavimo, vežemo na moralne vrednote in obesimo na vidno mesto - najbolje blizu hrane. Kakšen supermarket ali trgovinski center bi bil idealna lokacija. Naj bodo ilustrirani, z animacijami po možnosti.
2. Nenehno čiščenje in poenostavljanje zakonov. Nekdo bi moral ves čas imeti pregled in uvid v zakone in jih krajšati kot ulomke.
Sicer imamo zelo kratko in učinkovito različico (staro nekaj tisoč let), vendar je očitno preabstraktna, da bi jo ljudje upoštevali. Zapovedi vendar, butelj.
3. Izvršna veja oblasti mora vztrajati pri kaznih do konca, intenzivno, preprečevati izmikanje sodbam, nenehnim pritožbam in gledanju skozi prste.
4. Sodna veja oblasti mora delovati hitro in nepomembne zadeve (medsosedski spori, meje, žalitve) prepustiti ljudem, da jih sami rešijo. Če jih ljudje sami ne zmorejo razrešiti npr. v roku 1 leta, bi jih morali pošteno oglobiti. Tako bi imeli čas ukvarjati se z resnimi zadevami in gospodarskim kriminalom.
In še najpomembneje: v katerikoli izmed teh vej oblasti zaposlimo samo osebe, ki jim sistem države funkcionira že v družini.
Morda pa bom čez 20 let spremenil mnenje in trdil, da je permisivna vzgoja boljša.
Ampak žal generalke ni, zato raje izberem asertivno-avtoritativno-ljubečo vzgojo kot popuščajoče-šlevasto.
Morda se sliši skrajno, vendar zaenkrat doma deluje. Pravim zaenkrat, dokler otroci ne pripravijo novega presenečenja.
