Pot od doma do šole iz perspektive pešca ali kako preživeti agresijo voznikov na ozkih vaških cestah
(za dopolnitev okt. 2017 preskrolaj do konca bloga)
Danes
zjutraj ob 7:55 z grozo strmim v voznico v temnem avtomobilu, ki na ozki cesti
na framskem podeželju drvi proti mojemu otroku. Na odseku Mlinske ulice, kjer ni pločnika (k
temu se še vrnem).
Voznica v heksnšus pozi (beri, glavo zalimano na telefon na rami) ne zmore zvoziti ovinka po svoji strani in jo potegne na desno stran.
Hvalabogu, se pravi čas poravna in zavije na svojo stran ceste.
Točno tam, kjer ozko
cesto na eni strani omejuje ograja in potok, na drugi strani strm hrib.
Skoraj vsak dan ista scena, samo drug avto. Enkrat srebrn Citroen Picasso, drugič BMW, tretjič Opel, ...
Komaj se mi je adrenalin malo pomiril, naslednji voznik v rdečem cliu skoraj preskoči ležeče
policaje. Da, tiste, tam pri mlinu. Mu nakažem, naj malo počasneje, ker na
zožitvi med dvema hišama res ne gre voziti rallya na tešče, vendar brez učinka.
Dalje, na
pločniku pri pošti, starejši gospod modrem hyundai-u, skoraj terencu, naskoči
površino, ki ni parkirišče. Kar iz nasprotnega voznega pasu z nezmanjšano hitrostjo. Ampak
dobro, od mene je bil oddaljen cca 20m, zato mu ne zamerim poguma in vozniških
spretnosti. Se mu je morda mudilo h kapelici, pomoliti za rajne duše.
Tik ob pošti
starejša gospa sede v manjši rdeč avto, parkiran tudi na pločniku, kjer otroci
gredo proti šoli. Tako majhen, da sem najprej mislil, da je njen oklep. Brez
pogleda v vzvratno ogledalo spelje nazaj. Skoraj podre ženo in hčerko, ki
hodita po pločniku nekaj metrov pred mano. Hvalabogu pravočasno ustavi, da se
ji lahko izogneta.
Čez nekaj sekund spelje
vzvratno drugič, ampak šment, tokrat sem na napačnem mestu jaz in moj pes.
Odskočim, tudi pes, popizdim, (pes niti ne) jo s kretnjami vprašam, ali se ji
naj kar uležem pred avto, da bo imela lažje delo. Divje odpelje (tokrat naprej,
ker ji je vzvratna vožnja očitno požrla preveč živcev, pa še ti nadležni pešci
se ji nastavljajo).
Ulovi moj pogled in … mi pokaže jezik.
Zrela gospa, med 60
in 70. Si ne morem kaj, planem v smeh, ker se ponovno počutim kot guest actor v
Zoni somraka.
Včeraj
opazim prvi primer samovozečega (self-driving) avtomobila na podeželju. Ni bil Googlov, ampak starejši Sharan, morda letnik 2000. Sumim, bil je naknadno predelan z
elektroniko in senzorji za samostojno vožnjo. Kakorkoli, voznik tega avtomobila
je istočasno z levo roko jedel sendvič, z desno roko twital. Sem ga hotel
ustaviti in vprašati, kje se da kupiti ta komplet za predelavo avtomobila, da
vozi sam, vendar je bil prehiter.
Ti dogodki
niso nič posebnega ali izjemnega. Besne mame (žal mi je, ampak so v večini), ki
med 7:45 in 8:15 divjajo po Mlinski / Turnerjevi, da svoje sončke čimprej spravijo v
šolo/vrtec, so na tem odseku običajen meteorološki pojav.
Spoštovane gospe in gospodje,
starši sončkov, prosim vas samo eno: tisto gumo, ki se vam je zataknila pod
stopalko za gas, raje odstranite.
Potem boste lahko stisnili gas do konca.
Otroci in
ostali nebodijihtreba bodo že odskočili, saj imajo mlade noge.
Zaradi vseh teh pripetij se na tem mestu v imenu vseh
pešcev opravičujem, da uporabljam(o) in zasedam(o) dragoceno vozno
površino.
Okej, bodi dovolj pasivne agresije preoblečene v humor.
Sedaj še nekaj konstruktivnega.
Že pred
kakšnim letom (sept. 2016) sem na občino poslal predlog ureditve odseka na Mlinski ulici.
Odgovorili
so, da bo. Kmalu. Jeseni. 2016.
Špekuliram, da res nekoč bo, vendar a) pred volitvami ali b) takoj, ko bo padla prva žrtev.
Če koga
zanima, kako je izgledal moj predlog ureditve šolske poti: PDF:
Dopolnitev, 17. 10. 2017
Eppur si muove! V začetku oktobra so se pričela gradbena dela za ureditev tega odseka.Če je ta zapis prispeval za eno mišjo dlako, je bilo vredno! Občina bo z gradbenimi deli uredila, kar se da urediti (pločnik-hodnik). Hvala!
Upam, da bodo tudi vozniki začeli voziti bolj defenzivno in previdno.
 |
| Urejanje pločnika na Mlinski, okr. 2017 |
Tomi Rozman
Ni komentarjev:
Objavite komentar