sobota, 10. avgust 2013

Priprave na moj prvi maraton (julij 2013)

Začelo se je v začetku julija, ko sem se odločil, da malenkost spremenim  tekaško rutino. Na tihem sem upal, da se lahko do jeseni pripravim za maraton. Nikomur nisem o tem govoril, ker - saj veste - če se ustiš in potem ne izpolniš obljube ...

Na spletu sem iskal primeren program za maratonski trening. Naletel sem na tega: http://www.halhigdon.com






Program obljublja, da vas v 18 tednih pripravi na maraton (tudi za 10 ali 21).
Ogledal sem si urnik in se odločil, da preskočim prvih 10 tednov, ker sem v podobnem ritmu tekel že do sedaj. 20-ka mi tudi ni predstavljala večjih težav.

Drugi razlog je, da sem ciljal na maraton v začetku septembra. Do takrat pa je bilo samo 8 tednov.
Program je dokaj zanimiv in dinamičen: vsebuje tri zaporedne tekaške dni (torek, sreda, četrtek). Torkov in četrtkov tek je krajši (8km), sredin tek je malenkost daljši (10-13 km). V soboto je na sporedu dolgi tek (20-32 km). V nedeljo je poljubni trening (karkoli, samo tek ne). Tempo tek se spreminja: včasih je v torek, v sredo ali v četrtek.
Navodila so tudi tako napisana, da so me potolažila, npr.:

" How fast is "comfortably easy?" That might vary from day to day. On Tuesday after a day's rest, you might find yourself running faster than race pace. On Thursday after two days of running, your pace might be significantly slower." (http://www.halhigdon.com/training/51138/Marathon-Novice-2-Training-Program)
Ponedeljek in petek sta namenjena počitku.
Najbolj so me skrbeli dolgi teki. Sicer sem že pretekel 32 km, ampak to je bilo 1x na mesec. Po tem programu bi naj pretekel takšno razdaljo vsaki teden!
S prvim julijem sem pričel. 
Kljub trem zaporednim  kratkim tekom na teden sem se izvrstno počutil, celo bolje, kot običajno, ko sem tekel vsak 3-ji dan.

Tudi dolgi teki so šli brez težav, vse do četrtega tedna. Takrat pa...

Na dolgi tek četrtega tedna (oz. po originalnem programu 13 tedna) sem se odpravil zvečer, ker je bilo zelo vroče, okoli 32 stopinj. Za vsak primer sem s sabo vzel 2 pollitrski plastenki vode.
Odpravil sem se proti Polskavi, nato sem zavil proti krajinskemu parku Rače.
Prvo plastenko sem spraznil po 6 km.Ko sem odpil požrek, je voda v plastenki neprijetno klokotala in se prelivala, kar me je precej iritiralo. Najprej sem poizkusil iztisniti zrak. Malo je bilo bolje, vendar me je še vedno motilo, zato sem jo spraznil do konca.
Drugo plastenko sem sprazil že pri 12 km. 
Ko sem tekel skozi krajinski park, mimo ribnikov, je bilo zadušljivo in kar čutil sem, kako mi zmanjkuje energije. 
Na hitro sem se odločil in poklical ženo, naj pride po mene. Počasi sem še tekel skozi Podovo in Brezulo in razmišljal, če je res vročina razlog, da mi ne gre. Nisem čutil, da bi bil dehidriran.
Po teku sem se o tem prepričal - vročina je eden izmed faktorjev, ki vpliva na povečano porabo glikogena v mišicah (Coursera - Exercise Physiology).
Očitno je že tako moralo biti. Zaradi tega sem preživel prijeten večer z ženo, ki ga drugače najverjetneje ne bi. Ko sva se vrnila domov, so otroci že spali, midva sva se ohladila v bazenu in se še nekaj časa pogovarjala v čudoviti zvezdnati noči.

Sprijaznil sem se, s tem dolgim tekom nisem izpolnil plana in zato sem medtedenske kratke teke povečal za 2 km. 
Planiral sem tudi, da bom naslednji dolgi tek - 5. tedna povečal iz 20 na 25 ali 30 km. Ampak plani se niso ravno izšli... (več o tem naslednjič)






Ni komentarjev:

Objavite komentar